Dejstvo je, da je največja laž na svetu izjava »Prebral sem pogoje delovanja in se z njimi strinjam.« Druga največja laž, ki počasi prihaja na prvo mesto, pa je »Dovolim, da mi naložite vaše piškotke«.
Odkar je na ravni evropske unije pred dvemi leti začela veljati direktiva o piškotkih in so se o tem razpisali vsi glavni mediji, smo se na klikanje sprejemanja potrdila o nalaganju piškotkov navadili do te mere, da bi nam lahko avtorji spletišča v tisto obvestilo napisali »Pozor! Če kliknete na Dovolim, se boste strinjali z odvzemom lastne ledvice!« pa bi večina uporabnikov mirno kliknila »Sprejemam« (in si mislila: »Samo ugasni mi to tečno opozorilo!«).
Tudi plastične razlage v smislu »Piškotki so majhne datoteke…«, kar naj bi najverjetneje pomenilo, da se jih ne smemo bati in da ne ugriznejo tako močno kot velike datoteke, ki podivjane skačejo po naših gozdovih južno od Kočevja so le redko dosegle svoj cilj.
Tokrat vam bomo poskusili podati bolj razumljivo in direktno razlago o teh »majhnih datotekah«, za kaj se uporabljajo in zakaj so tako škodljivi za vašo zasebnost in anonimnost. Čeprav se imenujejo piškotki in jih uporabniki ter lastniki spletišč največkrat enačijo s pecivom, se v te datoteke zapisujejo vaše brskalne navade, ki jih nato lahko lastniki spletnih mest izkoriščajo v svoje namene. Iz njih lahko preberejo, kdaj ste obiskali kakšno spletno mesto, koliko časa ste bili na njem, katere članke ste prebirali, kateri oglasi so se vam pokazali in druge karakteristike vašega obiska.
Naprej nekaj zanimivega – piškotki so zelo stara tehnologija sledenja uporabnikov. Podjetja, kot sta Google in Facebook, že več let razvijata nove oblike sledenja uporabnikom in zbiranja uporabniških podatkov in piškotke uporabljata samo še v sprejemni pisarni. Tisti s čokolado so najboljši.
A to ne pomeni, da jih lahko že ignorirate in se vrnete na dobri stari »Strinjam se, čeprav nisem ničesar prebral in me zadeva sploh ne zanima, ne bi pa rad tega res zoprnega obvestila gledal sekundo dlje, kot je res nujno potrebno.« Nasprotno! Na ravni vašega brskalnika (in ker ste brali že prvi del mojih zapisov, imate od takrat naložen brskalnik Mozilla Firefox) si nastavite nekaj preventiv, s katerimi boste preprečili, da bi podjetja do vaših podatkov in brskalnih navad prišla na enostaven način. Naj se za nadziranje malo potrudijo!
Navodila za nastavitve
V orodni vrstici najprej kliknite na meni »Orodja«(Tools) in v tem meniju izberite »Nastavitve« (Options). Nato v meniju na levi izberite »Zasebnost« (Privacy) in si zadeve nastavite tako, kot so prikazane na spodnji sliki.
Do not track – gre za majhno politično zmago na področju spletnega oglaševanja in spremljanja brskalnih navad uporabnikov, pri katerem lahko uporabnik vnaprej odloči, ali želi, da ga spletna mesta lahko spremljajo ali ne. Deluje za omejeno število oglaševalskih mrež, ki jih uporabljajo spletišča.
Remember history / keep cookies until I close Firefox – Obiskana spletna mesta se shranjujejo v zgodovino brskanja na vašem računalniku. Prednost shranjevanja je hitrejše nalaganje pri ponovnem obisku, čeprav tega pri današnjih hitrih spletnih povezavah skorajda ne opazite. Vseeno lahko podjetja in tretje osebe iz vaše zgodovine brskanja razberejo marsikaj, zato je priporočljivo, da jo redno brišete. Priporočamo nastavitev, da zgodovino Mozilla Firefox avtomatično pobriše vsakič, ko brskalnik zaprete.
Do not accept third-party cookies – Piškotki tretjih oseb so piškotki, ki jih spletna mesta naložijo na vaš računalnik, čeprav jih ne obiščete. Primer so recimo novičarski portali, ki imajo na strani Facebook gumb »Všeč mi je«. Ob obisku takega spletišča vam bo hotel Facebook vsiliti tudi svoj piškotek (čeprav sedaj vzporedno uporabljajo tudi druge tehnologije za sledenje), vi pa lahko brskalniku poveste, da naj take piškotke avtomatično zavrača.
Clean history when Firefox closes – S tem korakom boste svoj brskalnik zavarovali tako pred tretjimi osebami kot tudi pred ostalimi uporabniki istega računalnika.