Predstavljate si, da bi se na vašem domu oglasila policija in vam predlagala, da bi jim naredili kopijo ključa vaših vhodnih vrat. »Bolj varni boste, saj bomo lahko kadarkoli preverili, če vas ni kdo ugrabil oziroma če je vse v redu,« bi vam pojasnili policisti, ko bi jih čudno gledali.
Malo verjetno je, da bi se na koncu tudi dejansko odločili in ključe zaupali modrim angelom. A na področju informacijske tehnologije se trendi obračajo ravno v to smer. Vedno več držav namreč od razvijalcev programske in strojne opreme zahteva t.i. backdoor dostop, s katerim bi lahko nemoteno brskali po vaših napravah in programih ter skrbeli zato, da bi bili vi varni. Logično, ne?
Problem se pojavi pri zahtevi, da razvijalci programske in strojne opreme v svoje izdelke namenoma namestijo varnostno luknjo. Se pravi, da se zavestno odločijo za slabšo rešitev in jo tako dodajo vsem ostalim napakam v programski/strojni opremi, ki so tam ponesreči. Tako so končni izdelki še bolj nevarni kot ponavadi, hkrati pa nihče ne ve, kdo točno bo vstopil skozi vrata, ki naj bi bila tam samo za policaje.
Kot naročeno je v približno istem času izbruhnil škandal z enim od največjih proizvajalcev mrežne opreme Juniper. Raziskovalci so namreč ugotovili, da je v nekaterih serijah izdelkov tega proizvajalca, ki med drugim oskrbuje tudi večje korporacije in državne ustanove po celem svetu, da je NSA vsaj posredno sodelovala pri razvijanju varnostne luknje, s katero je lahko prisluškovala tudi kriptiranemu prometu, ki je potoval skozi te naprave. Težava je v tem, da sedaj nihče ne ve, kdo vse je poleg NSA še vedel za to luknjo in kdo vse jo je izkoristil.
A se za vladni dostop skozi zadnja vrata ogrevajo tako Britanci kot tudi Američani in Nemci. Predvolilna tekma v ZDA je postregla z zanimivi izjavami predsedniških kandidatk in kandidatov, ki se večinoma nagibajo k »sodelovalnemu« odnosu med politiko in razvijalci programske in strojne opreme. Saj veste – za varnost gre!
Tema bo v prihajajočem letu zagotovo ena najpomembnejših bitk za posameznikovo komunikacijsko zasebnost in bo pomembno odločila pogoje dela in življenja v informacijski družbi. Hkrati bo to tema, kjer bo zelo pomembno, katerega od ekstremov bodo ljudje vzeli za svojega – bo to varnost ali zasebnost?
Comments are closed, but trackbacks and pingbacks are open.