Wikileaks sproža le zgražanje

Wikileaks sproža le zgražanje

Oktobra 2006 je Julian Assange skupaj z ameriškim arhitektom Johnom Youngom ustanovil Wikileaks, ki je sčasoma postal digitalna platforma za razkrivanje podatkov in informacij. Wikileaks je danes uveljavljena mednarodna neprofitna medijsko-založniška organizacija, ki v okviru svojega spletnega portala objavlja tajne, širokim množicam nedostopne dokumente, prejete od anonimnih virov. Prvi obraz organizacije je z leti postal Avstralec Assange, ki pa že več kot štiri leta živi v ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Ker so Wikileaksova razkritja primarno osredotočena na ZDA, vsaj osrednja in bistvena, mu grozi izročitev Združenim državam, kjer mu grozi obtožnica zaradi vohunjenja.

Osrednja tarča Wikileaksa so ZDA

Zato ni presenetljivo, da se je na tiskovno konferenco ob 10-letnici Wikileaksa v Berlinu oglasil iz ekvadorskega veleposlaništva v Londonu in najavil, da bodo v prihodnjih desetih tednih vsak teden objavili novo gradivo, ki bo zadevalo tudi predsedniške volitve v ZDA. Podrobnosti o napovedanih razkritjih ni predstavil, razkril je le, da se bodo nanašala na vojno, orožje, nafto, Google in množični nadzor. “Da, mislimo, da bodo te objave pomembne. Pokazale bodo zanimive vidike klik v osrčju oblasti v ZDA,” je glede ameriških volitev, ki bodo v torek, 8. novembra, povedal Assange.

Pričakuje se, da bo v središču teh razkritij demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton. Assange je namreč jasno povedal, da je Wikileaks tarča lova na čarovnice, ki da ga izvaja predvsem Clintonova, in to na način zatiranja komunistov v ZDA v 50. letih minulega stoletja s strani senatorja Josepha McCarthyja. “Wikileaks bo povečal objave v bran pritiskom iz ZDA, še posebno s strani Hillary Clinton in njenih zaveznikov,” je dejal pri ameriški administraciji poleg Edwarda Snowdna najbolj osovraženi žvižgač. Predstavniki Wikileaksa so na tiskovni konferenci navajali v ZDA objavljene trditve, po katerih je Clintonova, ko je bila na čelu ameriške diplomacije, želela, da bi bil Assange tarča napada brezpilotnega letala.

Omejen, a prej negativen kot pozitiven vpliv na svetovno politiko

A kakšen je dejanski domet in vpliv Wikileaksa na ameriško in svetovno politiko, sploh po objavi četrt milijona diplomatskih depeš ameriške administracije, smo vprašali Igorja Kovača, raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju. Trdi, da je domet Wikileaksa na potek mednarodnih odnosov izjemno omejen in je prej negativen kakor pozitiven. Prvič zato, ker vir sprememb in poteka mednarodnih odnosov ostajajo države in mednarodni sistem. “Že res, da so države morale odgovoriti na objavljene dokumente, vendar to ni spremenilo njihovih politik. Guantanamo še vedno obstaja, brezpilotna letala se uporabljajo bolj množično kot kadar koli prej, obveščevalne službe pa še vedno bdijo nad informacijskimi tokovi posameznikov.”

Drugič, Assangeu in Wikileaksu Kovač očita premajhno odgovornost do posledic njegovih razkritij. “Zaradi objav Wikileaksa so bili življenjsko ogroženi številni uslužbenci različnih obveščevalnih služb, raziskovalni novinarji in človekoljubni aktivisti. Posledice Wikileaksa so za mednarodne odnose negativne, etična pozicija Assangea pa zgrešena,” je prepričan Kovač, ki odmevnost Wikileaksa pripiše temeljni ekonomski logiki ponudbe in povpraševanja. “Assange je ponudil žvižgačem to, kar so želeli in česar drugi mediji niso bili pripravljeni – hitro in necenzurirano objavo.”

O tem, kako, če sploh, so se spremenili žvižgaštvo, novinarstvo in politika nasploh v zadnjih desetih letih zaradi učinka delovanja Wikileaksa, smo se pogovarjali s komunikologom in spletnim aktivistom Domnom Savičem. “Zagovorniki transparentnega delovanja oblasti so nad Wikileaksom navdušeni. Aktivisti iz celega sveta lahko Wikileaksova razkritja uporabljajo v svojih kampanjah in z njimi opozarjajo na krivično, partikularno in škodljivo ravnanje oblasti,” ugotavlja Savič. Po drugi strani pa je Wikileaks razbil eno največjih laži politične aktivacije. To je floskula o pasivnem političnem telesu, ki naj bi ga pri aktivaciji najbolj ovirali neznanje in pomanjkanje podatkov.
Moteča dejstva in podatki

“Razkritja in dokumenti so namreč dvignili marsikateri kamen in pod njim odkrili korupcijo, kršenje zakonodaje in druge nepravilnosti, a v veliki večini primerov je ostalo pri zgražanju in kazanju s prstom,” meni Savič in doda, da se politična kultura zaradi Wikileaksa ni izboljšala. Še več – aktualne volitve v ZDA kažejo na velik problem konstrukta kvazirealnosti, kjer so dejstva in podatki samo nekaj motečega in nepomembnega. “Razlogov za aktivacijo imamo več kot dovolj. Podatkov tudi. Manjka samo dejanska aktivacija posameznika. Ki se ravno zaradi preobilja podatkov in razlogov vedno bolj odmika. Tudi po zaslugi Wikileaksa,” v ne ravno optimističnem tonu glede vpliva in dometa žvižgaštva zaključi Savič.

Članek prvotno objavljen v časniku Večer

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *