Tokrat imamo res srečo! Nov element v sistemu varovanja zasebnosti in hkrati novo področje razvoja informacijske družbe smo zaznali dovolj hitro, da ga lahko usmernimo v pravo smer, da se nanj navadimo in da ga razumemo, še preden postane neobvadljiv.

Prijatelji so ljudje, ki so vam blizu. Ki vedo, kaj imate radi in česa ne marate. Ki vedo, kateri so vaši priljubljeni lokali, priljubljene glasbene skupine, priljubljene jedi. Ki vas poznajo do obisti. Prijateljski odnosi se razvijajo dalj časa, v njih je potrebno vlagati veliko energije, časa in informacij. Ki zahtevajo od človeka investicijo, ki se mu nato vrača na dolgi rok.

Prometni oziroma meta podatki spet postajajo vedno bolj zanimivi za evropske oblasti. Meta podatke poznamo tako na področju mobilne telefonije, spletnega surfanja, fotografije, posameznih spletnih storitev (družabna omrežja), tiskalnikov.

Teroristični napadi 11. septembra 2001 so v obveščevalno-varnostnih krogih pomenili več kot le spektakularen poraz ene največjih obveščevalnih služb na svetu. Pomenili so pomembno spremembo paradigme nadzora v družbi in vloge varnostno-obveščevalne službe v informacijski dobi, kjer več podatkov pomeni avtomatično prednost pred nasprotnikom.

Bilo bi komično, če ne bi bilo toliko bolj zaskrbljujoče. In bilo bi smešno, če ne bi bilo žalostno. Prejšnji teden smo po štirih letih končno prišli do zaključka primera študenta prava Maxa Schremsa, ki je v bitki z omrežjem Facebook dokazal, da ta z osebnimi podatki uporabnikov ne ravna v skladu z zakonodajo. Sodišče je tako razveljavilo direktivo o varnem pristanu, ki je podjetjem dovoljevalo izvoz osebnih podatkov o evropskih uporabnikih v Združene države Amerike, kjer so pravila varovanja veliko slabša kot pri nas. Ladja, ki pušča na vseh straneh Zmaga uporabnika nad navidezno nepremagljivim sistemom bi bila zelo sladka, če ne bi skorajRead More →