CryptoNASVET

Začnimo že govoriti na glas. Potem bo vse lažje.

Ta teden se je boj za zasebnost in anonimnost spet odvijal na ameriških političnih parketih.

Eno od glavnih vprašanj dileme informacijske družbe danes je zagotovo uokviranje debate o smeri razvoja.

V zadnjem tednu je novice polnil ameriški gigant Apple, ki se je uprl idejam ameriške vlade, da bi v svoje izdelke namestil t.i. backdoor dostop za vladne agente, ki bi hoteli mimo vrste priti do podatkov uporabnika.

Če ste mislili, da so otroci nevarnostim informacijske družbe izpostavljeni samo na družabnih omrežjih, se motite.

Tokrat imamo res srečo! Nov element v sistemu varovanja zasebnosti in hkrati novo področje razvoja informacijske družbe smo zaznali dovolj hitro, da ga lahko usmernimo v pravo smer, da se nanj navadimo in da ga razumemo, še preden postane neobvadljiv.

Prijatelji so ljudje, ki so vam blizu. Ki vedo, kaj imate radi in česa ne marate. Ki vedo, kateri so vaši priljubljeni lokali, priljubljene glasbene skupine, priljubljene jedi. Ki vas poznajo do obisti. Prijateljski odnosi se razvijajo dalj časa, v njih je potrebno vlagati veliko energije, časa in informacij. Ki zahtevajo od človeka investicijo, ki se mu nato vrača na dolgi rok.

Da se bo v novem letu debata o komunikacijski zasebnosti, nadzoru in enkripciji iz zadnjih sedežev preselila v središče dvorane, ni bilo dvoma.

Začnimo novo leto z retorično situacijo.

Pred novim letom je evropski parlament potrdil tudi nov sveženj evropske zakonodaje, ki se ukvarja z varovanjem informacijske in podatkovne zasebnosti.

Stvari niso rožnate in bolj kot se internet iz polja nevtralne tehnološke igračke premika v politično-ekonomski ustroj naše družbe, bolj postaja zanimiv za različne interesne skupine in zasebne ustanove.

Ena od vej razvoja informacijske družbe in njenih produktov je v zadnjem času vedno bolj priljubljen internet stvari (internet of things).

Že prejšnji teden smo načeli temo tehtanja med občutkom varnosti in zmanjšano zasebnostjo, za katero smo ugotovili, da ne tehtata enako.

Mogoče boste to prvič izvedeli na tem mestu, ampak teroristi iz Pariza so vam zelo podobni. No, ali pa ste vi podobni teroristom. Naj pojasnim.

Prometni oziroma meta podatki spet postajajo vedno bolj zanimivi za evropske oblasti. Meta podatke poznamo tako na področju mobilne telefonije, spletnega surfanja, fotografije, posameznih spletnih storitev (družabna omrežja), tiskalnikov.

Na področju informacijske zasebnosti in anonimnosti smo priča razvoju nevarnih političnih trendov.

Slišalo se bo kot floskula, ampak ljudje čisto zares živimo v informacijski družbi. Razvoj zadnjih tridesetih let nas je namreč prestavil v čas, ki ga nismo vajeni, na katerega nismo pripravljeni in ki je sedaj tukaj.

V sredini oktobra sem se mudil v Beogradu na mednarodni konferenci Gaining The Digital Edge, ki združuje aktiviste, novinarje in pravnike iz cele Evrope, ki delujemo na področju spleta in spletnega komuniciranja.

Teroristični napadi 11. septembra 2001 so v obveščevalno-varnostnih krogih pomenili več kot le spektakularen poraz ene največjih obveščevalnih služb na svetu. Pomenili so pomembno spremembo paradigme nadzora v družbi in vloge varnostno-obveščevalne službe v informacijski dobi, kjer več podatkov pomeni avtomatično prednost pred nasprotnikom.