Boj na usmerjevalniku
Pred časom so se udarili trije največji spletni fevdalci - naprej
je Apple reagiral na poročila o Facebookovih mobilnih aplikacijah, ki so o uporabnikih z njihovim dovoljenjem pobirale preveč (drugače rečeno VSE) podatke z njihovih pametni naprav ter jim ukinil
dostop do spletne prodajalne iTunes, nato pa isto naredil še z aplikacijami konkurenta Google, ki je počel podobno stvar.
Hkrati se je moral Apple zagovarjati zaradi hrošča v svoji aplikaciji za klepetanje, ki je brez vedenja klicočega vzpostavila povezavo in omogočila klicatelju,
da mu je prisluškoval.
Vse to se je dogajalo med povečanim
zanimanjem ameriških državnih organov za delovanje velikanov informacijske družbe in dodalo olja na ogenj zagovornikov regulacije na tem področju.
A če politična debata še vedno poteka samo na področju varovanja naših osebnih podatkov in se zakonodajalci
ne sprašujejo o večjem problemu, se v praksi spletni fevdalizem in nemogoč izhod iz mreže fevdalnih posrednikov vedno bolj zapleta in postaja vseprisoten.
Pri tem del krivde nosijo tako zakonodajalci, industrija in potrošniki, kot tudi izobraževalni
sistem, ki pod pretvezo poklicev prihodnosti izobražuje skoraj izključno za delovna mesta modrih ovratnikov digitalne dobe, vse premalo pa se sprašuje, od kjer bodo prišli novodobni voditelji in ljudje,
ki bodo videli dlje kot do naslednje enice in ničle.
